Napisal/a duovox, v sobota, 20. dec. 08 |
Ocena urednika: |
![](http://www.pesnik.net/components/com_maxcomment/templates/default/images/rating/editor_rating_0.gif) |
Ocena uporabnikov: |
(0 glas) |
|
Neuresničene so želje,
da sneg pobelil mojo bi poljano,
da ugledal sneženo bi Ljubljano...
ob Božiču da nasulo bi znežink.
A najlepše le ostane,
ko srca vsem nam vname,
bo toplina spet dobila moč,
da težko pričakovana bo Božična noč.
Adventen venec, štiri svečke že gore,
v duši, mislih kakor žarek, v Betlehem hite,
ko cerkva zvonovi ob Božiču bodo oznanili,
Kristusovo rojstvo v polnoč bomo počastili...
Je čas, poglejmo v notranjost, v sebe,
da najdemo si mir, tišino,
izbrskamo si vso globino,
ko drug drugemu si dobrega še želimo.
Srce odprimo, poglejmo si v oči,
da res drug drugemo najboljše vsak želi,
pozabimo zamer, besed, gorja,
vsak v sebi jih nerad spozna...
Silvester čaka nas, nazdravimo veselo,
pozabimo skrbi, naj čaka delo,
objem, poljub in stisk bo rok iz dna srca,
najlepši dar, to vsak prizna, najraje ima...
![](http://www.pesnik.net/components/com_maxcomment/templates/default/images/quotetop.gif)
Samo registrirani uporabniki lahko pišejo komentarje. Prosimo, prijavite se ali registrirajte.
|
|
Komentarji uporabnikov (0)
|
|