Malo, še nekaj predolgih
Večerij in plastičnih vrtnic
Na mizah
Poljubi mi roko

Ne čutim bolečine,
ker ne govoriva,
vnaprej izgubila sem spomine,
ki jih oba želiva.

Dopusti mojim ocima da vode tvoje tijelo,
u suncu njihovih zjenica ima dovoljno mjesta,
moje te oci kao vjecna ljubav lj...

Ko svila bi lahko spregovorila...

Govorila bi o ljubljenju,
ki mu bila je nema priča...

o tem, kako si sramežl...

Muca si je obula copatke,
devetkela prazen trup na petke.
Takoj je prišlo do doživetja,
saj je dobila vlogo grizetke.

Kdo vedel bi...?

Naj bežim ... ali zbežim?
Se naj skrivam ... ali skrijem?
Kaj je bolje?
Ali veš?
Če bežim, nikoli ne ubežim...
Če se skriv...

O, ta naš vesoljni svet
podložen tisočim besedam,
ki nam ubijajo zavest,
že dolgo jim več ne nasedam.

Svet res ...

Še spiš.
Kdaj pa kdaj te pogledam,
nato se znova obrnem
proti oknu in gledam
jutranji svit.
Še spiš?

Prazna gošča, cvet puščav,
vonj lepote, cvet je trav.
Star heroj, tristótih slav.
Kaj počenja? -Išče prav. Beri dalje...