Spletna stran uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, zbiranja statistik, deljenja vsebin na socialnih omrežjih in funkcionalnosti, ki jih brez piškotkov ne bi mogli nuditi. Z obiskom in uporabo spletne strani soglašate s piškotki.
Noč slepo prebija oranžna svetloba,
žareče predore ustvarja, neskončne.
Sij reže v nebo prek vidljivosti roba
postavlja stolpiče žareče, pokončne.
Mar ni ta svetloba prav včeraj umrla,
ko mi je notranjost v pepel pogorela?
Saj v tvojo podobo še zadnjič sem zrla
in slika ledena je v blišču medlela.
Sedaj pa me ognji svetlobni budijo
in Žar že preklan se ponovni mi kaže;
brezsnovni se upi iskreči budijo,
čeprav vem, da noč svetla s sanjami laže.
Sem jih pokopala, vse upe, naj spijo.
V svetlobi neskončni se nova gaz kaže.
+
Nikamor ne bo me ta pot pripeljala.
Vseeno te hranim v zavetrju sobe,
kjer vse sva resnice pretežke spoznala.
Ohranjaš svetlobo mi za modre dobe.
Samo registrirani uporabniki lahko pišejo komentarje. Prosimo, prijavite se ali registrirajte.
(0 glas)
