| Napisal/a Mitja Drab, v ponedeljek, 08. dec. 08 |
| Ocena urednika: |
 |
| Ocena uporabnikov: |
 (2 glasov) |
|
Zgodnje jutro.
Razmetana, hladna soba
in tvoja slika, ki si mi jo
podarila
(od tega je že več kot leto)
mirne ravne ustnice, dremave oči
in pegi nad levim licem
kot dan, ki se prebuja
po dolgih nočeh samote
kot topel poletni dež
ki je presenetil otroke v parku,
si kot morje, ki se v nikogaršnji
prisotnosti lomi na skalah in mivki
zapuščenih plaž.
Tako si lepa
tako si lepa
to jutro
v tej hladni sobi.
Ko zaklenem vrata in odidem
po raznoraznih opravkih
me objameš, spremenjena v jesenski
veter
in šepetaš moji sreči.
Samo registrirani uporabniki lahko pišejo komentarje.
Prosimo, prijavite se ali registrirajte.
|
|
Komentarji uporabnikov (3) 
|
|
