Spletna stran uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, zbiranja statistik, deljenja vsebin na socialnih omrežjih in funkcionalnosti, ki jih brez piškotkov ne bi mogli nuditi. Z obiskom in uporabo spletne strani soglašate s piškotki.
Trda je že noč, na nebu luna sije, moja ušesa poslušajo tihe melodije, v svoji domišljiji vidim tvoj obraz, nekdo je poleg tebe in ta nekdo sem jaz.
Primeš me za roko, popelješ čez bregove, mimo mirne reke čez listnate gozdove, po cvetočem polju do prelepe jase, tam mi šepneš na uho, da sva eno za vse čase.
Pobožaš mi lase, me pogledaš v oči, sladko se nasmehneš, tako kot znaš le ti. Tvoja usta se počasi približajo k meni, takrat zdrami me grom, ki zadonel je v temi.
Samo registrirani uporabniki lahko pišejo komentarje. Prosimo, prijavite se ali registrirajte.
Izza skal droban svetovljan miri nemir čolnička plavajočega na bleščicah modrega. Išče veslo, kliče na pomoč, v širjavah uzre teman oblak. Beri dalje...
(0 glas)
