| Napisal/a tomm, v torek, 02. dec. 08 |
| Ocena urednika: |
 |
| Ocena uporabnikov: |
 (0 glas) |
|
Vračam se v pred čas vseh rojstev,
v tista razdobja, ko še ni bilo let,
v čas, ko je v vseh nas isti Bog oče
ustvarjal osnove za naš skelet.
Me sedanjost preverja in pričakuje
kako delujem in kam hitim,
a jaz iščem sebe, le svoje bistvo
čistim svoj tempelj, obenem molim.
Moja molitev je malo drugačna
to so občutki do soljudi,
jih moram zaznati in razumeti
zakaj so drugačni od mene vsi.
Na zunaj sem isti med njimi kot tipka,
ki je osnova klavirskih strun,
le z bitji ostalih, na ljubem tem svetu
ustvarjam ubranost in skladen razum.
Usklajam tone in iščem sozvočja,
umirjam trme, ki še ne vedo,
da so kot otroci v razvojni dobi
napenjajo strune, za vse nas slabo.
Samo registrirani uporabniki lahko pišejo komentarje.
Prosimo, prijavite se ali registrirajte.
|
|
Komentarji uporabnikov (0) 
|
|
