Še vedno zagledana
v žamet svilenih
metuljih kril
na tvojih rokah
sanjam
safirno kopel

&nb...

I.

Pritekla si stran. Odmev. Odveč
od mene, daleč k meni. Tja.
Kjer ni brez sonca, ni brez zemlje,
ni brez vonja. Blizu telesa...

Steklene robide je zobala,
ptica brez kril,
žarometi so polzeli,
po perju,
raztrganem brez užitkov.
Beri dalje...

Sedim na odprtini mojega življenja.
Izločam balast.
Čas je že, da se znebim smradu,
ki vije mi iz pogleda in besed.

Vas potolažim,
tudi za ceno tveganja ?
Ljudi žulijo resnice
skrite za lažmi.
Množico, posameznik
in  n...

Tvoj pogled
je res globok.
Spravi me v
sramežljivost.

Pretvarjaš kaos v obliko,
iz packarije delaš sliko.
Boš smrt predstavil kot življenje,
naivnim vsilil svoje mne...

Za mizo sama sedim,
kadim.
Plamen svečke osvetljuje
moj obraz.
Moje misli vsepovsod,
pa vendar ...

Temni se mi pred očmi.
Grozen pritisk čutim nekje tam,
kjer leži srce, v prsih, pljučih...
Bolečina... težka, krvaveča, neznosna...<...

V daljavi odmeva zvonov slovo,
veličasten zvok vzpenja se v nebo,
zemlja položila svojo nežno roko,
na življenja je utrujeno telo. Beri dalje...