Najina ljubezen je bila čudna,
veza brez veze, brez začetka in konca.
Nisi mi bila tako blizu,
da bi občutila bleščeč sijaj.

Prečastiti pije svojo kavo temno
in si vsako jutro povoska brke.

Ima sekiro, lopato in ob župnišču pokopališč...

...

Slišiš ga,  še preden se prikaže.
Kolesa ki požirajo kilometrino,
drdraje, da ne slišim svojih misli.
Vibracije se mi spreha...

Prišla kmalu bo pomlad
vsako leto,jaz jo čakam rad
takrat,ko vse ozeleni,
ko v žive barve vsa narava se spremeni!

...

Kot,da nisem to jaz, stopam po ulici,
tujka sama sebi se zdim,
in naenkrat ostrmim…
Zagledam te tam na drugi strani,
živa...

Prišel je dan,
nasmejan,
z njim pa tudi ključek,
ki naznanil bo zaključek.

Vrabček na polici,
nasmeh na ustih.
Tako malo za veselje.
Tako malo za nesrečo.
Zapri oči.
Poglej svet.

Postoj človek,
ti, ki hitiš,
ti, ki se s puško v roki mudiš.
Kam hitiš,
da tako vneto...