Spletna stran uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, zbiranja statistik, deljenja vsebin na socialnih omrežjih in funkcionalnosti, ki jih brez piškotkov ne bi mogli nuditi. Z obiskom in uporabo spletne strani soglašate s piškotki.
Kupili so mi to posteljo
za Prihodnost.
Ta se včasih medena razliva,
pomirjena prede v naročju sanj;
spet drugič se mokra cefra,
razliva v redke ledene rože.
In glej:
ob mojih prstnih konicah
počiva moški.
Njegova pljuča so težka,
izdihi polni žametnih bodic.
Ko me prestrašeno pogleda,
se mi solze napolnijo z žalostjo.
Ko zaspim,
mi objame hrbet-
Ne pusti mi pozabiti:
Jutra ne bolijo, jutra so polna ljubeznil.
Samo registrirani uporabniki lahko pišejo komentarje. Prosimo, prijavite se ali registrirajte.
Komentarji uporabnikov (1)
Objavil/a ajda, v 01-12-2008 14:24,
1. Postelja
Zanimiva pesem, mislim, da se v njej prepleta kar nekaj zgodb, a naj ostane skrito in otančičeno, ne bom kopala po vsebini, le posrkala vsebino.
Ta se včasih medena razliva, pomirjena prede v naročju sanj; spet drugič se mokra cefra, razliva v redke ledene rože.
(1 glas)
