Danes je poseben dan,
v rokah šopek rož imam,
odšel bom tja kjer ima poslednji dom,
postal, prisluhmil spominom...

Kozla imam,
da mi ni treba kositi trave
(niti skrbeti za njegovo kosilo)

da ga lahko zmerjam
(in ni užaljen, sa...

Metamorfoza izpraznjenih aforizmov,
betežna sekvenca valovnih dolžin besede.
Nihanje-večna razpetost intelekta.
Fantom se izvije poh...

Tvoj smeh je bil tisti,
ki me je mamil
tvoj jok me takrat je
za vedno predramil -
si prvi in zadnji,
ki joče ...

V čolnu bosih nog sva se vozila,
Negibna laboda, vsak s svoje strani,
Vrat vsločen, tišina, jokave oči,
Ni roka se žejna vode dotakn...

Skozi izpraznjene sobane pomena
se tihotapim vate.
Prikrito, kakor stemnela senca.

Mezim, povsem brezslišno.
Le...

14 haikujev 353

vsak zase
bi rad obstajal...
ali pa...
se povežejo
v eno celot...

Mehkobi polzečih blazinic
vrtinčiš onkraj budnosti.

V spajanju svilenih prevlek
piješ nektar žareče sredice.

As...

Samo dotik ljubezni
bo dovolj, da vstanem s kolen,
ko gledam te v rokah smrti, mama.
Za teboj bi šla,
a čutim, da sem...

Kdo si ti, ki zarevn mene spiš?
Ti, ki srečujem te na svoji poti?
Ali te poznam?
Mogoče sem le v zmoti,
ampak zdiš se mi poznan...