sledovi rek nevidnih
nora struga
čolnar je srečen

UVOD

Pozdravljena, mi draga gorska vila,
Ki rišeš mi na srce svetli smeh!
Ti mene si iz tem osvobodi...

Oh, skala, zakaj se tako oklepaš morja?
In zakaj te sonce neznosno peče?
Zakaj ne sede galeb nate in ti pove: Beri dalje...

Strgal se mi bo !
Kdaj? Zdaj!
Zakaj? Zato!
Ne reci mi da bolje bo,
ker nikoli ne bo tako,
tako k...

...

Nikoli več nebo,
tako lepo, kot je bilo,
ko skupaj sva bila,
ko samo ti in jaz sva obstajala.

bil je ples;
bilo je več kot to
je bila paleta barv?
je bilo nebo?

nekam gor vodilo je stopnišče
...

Glej, gledam na te,
moja draga vas domača.

V jeseni rjava,
pozimi bela,
v pomladi zelena,
v poletju rume...

Opazujem, se spogledujem,
lovim trenutke lepote sončnih žarkov,
odsev topline…..
jih primerjam z iskrico pogleda, ki prodir...

Sem kar sem,
žensko telo
in zavetje duše trpeče,
talka časa sem
in starejša od sreče. ...