Sem toliko teh let...
Živel ali le bival?
Na poti svoji življenja srd...
Okusil ali le požiral?
V...

Budiš se, opet kao onog jutra
kad je nebo poslalo po tebe
jer mora da si nosila previše dobrote
pa te nisu smje...

Bežim pred dnevi,
ogrnjen v plašč Bolečine
zavit v šal, tkan iz trenutkov žalosti.

Mali kolibri
si hrano srka
z ostanki odpadkov
birokratskih gnilob.

Od Snežnika do Triglava
poje naj se moja pesem domača
in kamorkoli me pelje srce,
oko se vrača nazaj v svoj dom...

Oživi življenje in bodi odrešenik moji duši!
Nisem kot tempelj, ki ruši se, ruši....
V meni je vse doko...

Odvržena v kot
preži na nas
odšteva, briše številke
znova in znova

...

Se valjam po mračnih stenicah,
po levih in desnih vseh policah,
še delček pogumnih vojaških obrazov,
črni...

Zastavim še en cilj na
krožni poti najinih dotikov:

Ne boš me izbrisal,
preveč se zažiram vate