Spletna stran uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, zbiranja statistik, deljenja vsebin na socialnih omrežjih in funkcionalnosti, ki jih brez piškotkov ne bi mogli nuditi. Z obiskom in uporabo spletne strani soglašate s piškotki.
Rahlo naletava sneg,
snežinke v vetru zaplešejo.
Konec časa zlate jeseni..
Hladen veter zmrazi, opominja..
Narava v belem je kakor nevesta.
Trate zasnežene,bele strehe odete v čer zime.
Prižigajo se posamezne luči,zmračilo se je.
Tišina bele opojnosti vpija, pomirja,
iz dimnikov zapleše dim, toplina.
Vse je polno pričakovanja, upanj,
Adventni čas, čas odpuščanj.
Potem pride Božič, Novo leto,
trenutki, ki jih imamo radi,
ko začutimo rojstvo, nekaj lepega.
Snežinke prekrivajo vejevje,
drevesne krošnje, v nas zagori,
zagori upanje v nekaj drugačnega,
nekaj novega, lepšega, čarobnega....
Morda ostanejo le želje ob Silvestru,
ob Novem letu, rojstvu dneva, leta...
Samo registrirani uporabniki lahko pišejo komentarje. Prosimo, prijavite se ali registrirajte.
Komentarji uporabnikov (2)
Objavil/a ajda, v 25-11-2008 16:14,
1. V zimski dan
V zimski dan si stopil zelo obetavno in ujel utrip pričakovanj. No, ne zameri mi, jaz bi drugo kitico prepustila večnosti in pustila le prvo, ki sije v soju svetlikajočih snežink. Morda le snežinke ... sicer pa, pesmica je tvoja in odločitev je seveda takšno kot si jo ponudil v branje.
lp, ajda
Objavil/a duovox, v 30-11-2008 10:59,
2. V zimski dan...
Ja Ajda, lepo, da slediš tistemu kar napiše in to si štejem v čast.Bo že držalo, je pa res, da je pesem močno okrajšana, saj je v originalu s šestimi kiticami.Sem se pač odločil za te tri iz določenih meni znanih razlogov.Enako sem storil tudi drugod, kjer sem jo objavil.Sem malce skrivnosten... Lep pozdrav !
(1 glas)
. 
