dišiš kot gozd
po jutranjem dežju
diham s teboj

jasnina
še ni spletena
pajek še spi 

Raztrgan dim
razvlečenega jutra
me popelje
do neskončnih
sipin večnosti.

SOVRAŽIM LJUDI
SOVRAŽIM SOSEDA KI KADI ČIKE NA HODNIKU
SOVRAŽIM SOSEDA KI IGRA HARMONIKO
SOVRAŽIM POŠTARJA
SOVRAŽIM K...

Marionete trenutkov
ujete v konice tvojih las.

V kapljah drsijo
po šipi na oknu.

Samota, zaradi katere ljubiš,
skozi tkivo strmečih oči,
ki te le za trenutek
pustijo samega,

KJE SI?

Naj bežim ... ali zbežim?
Se naj skrivam ... ali skrijem?
Kaj je bolje?
Ali veš?
Če bežim, nikoli ne ubežim...
Če se skriv...

Zdaj, ko vse vem,
napišem.
Tega, kar je in je bilo,
nikoli ne izbrišem.

Zdaj, ko sva spet tu,
kjer sva ...

kakor si šla mimo
tako sem se obrnil

prijelo me je hrepenenje
po tvojem belem vratu
Dol bi po t...

Kdo se igra igro lutk,
je kje kraj, kjer se riše?
Album s slikami se polni,
a ne slikam in ne polnim ga že dolgo.
Beri dalje...

V svojem notranjem vesolju
prerežem dimenzije Hada
odluščim plašč
in se povzpnem
na vrh navzdol in v globine.