| Napisal/a NaGa, v sobota, 22. jan. 05 |
| Ocena urednika: |
 |
| Ocena uporabnikov: |
 (0 glas) |
|
Obiskala sva starša…
Ko sva vstopila sta se smejala,
pa ne televiziji.
Smeh jima ni zamrl,
pa sva že stala sredi sobe.
Kmalu sta naju radostno sprejela,
pa še vedno z nasmehom.
Nekaj ur sva ostala z njima,
pa se hihitava kot otročička,
ki ju žgečkajo bogovi s peresi. Poslovila sta se z iskricami v očeh,
ki sta jih vžgala še nama,
naravnost v srce. Prvič po desetih letih
sem dala poljub kot otrok.
In ti,
si me na dvorišču zabrisal v sneg. Hvala.
Da me še spomnite
Radosti tega izgubljenega sveta.
Hvala,
da letos spet sneži
ker boš kepan:)
Samo registrirani uporabniki lahko pišejo komentarje.
Prosimo, prijavite se ali registrirajte.
|
|
Komentarji uporabnikov (0) 
|
|
