povezujem svoje črte
z vzorci travnika neba
postajam celota
vsega videnja časovanja
sem tukaj in sem tam
takrat potem seda...

V lokalu sedim,
hladno pivo se pretaka,
skozi okno se oziram,
dež pada.

Mučim te -
moj Ljubi -
da kričiš,
ker jaz
ne morem.

Hvala ti.

Preblisk.
Misel prestreli spokoj moje duše.
Spokoj ki nikoli ni obstajal;
spokoj ki je bil konstrukt mojih misli. ...

Vem da sem
to kar sem
zmeraj želela biti.
In vem da v ta sen
spada še tisti drugi.

NAVZDOL, Z VRHA PEŠČENE URE
Me zasipaš, zrno za zrnom,
Neslišno v tej stekleni kletki.

Dan za dnem.
Beri dalje...

Vprašanja so se v meni prepletla
pobegniti se ni dalo od njih,
prvenstveno me je le eno morilo,
radi česa pride...

Če je 0 = vse in če je konec, nekaj kar je neskončno, potem nočem nič od tebe in hočem da se vse ne konča.... 

Sediš nekje in čakaš.
Čakaš uro.
Gledaš okrog.
Polno je polnosti,
toliko praznosti.
Toliko vsega.
In vendar ničesar. ...

Glej sonce je vzšlo,
preveč visoko,
preveč veliko,
da bi bilo mi všeč.
Raje se bom vrgel
v brezno globoko,
Beri dalje...