Snov v misel se razblini,
sam med zvezdami sem, nezaščiten.
Iščem v gosti tej črnini,
smisel pravi, prvobiten. 

Še zadnjič
te v mislih objamem...
Še zadnjič,
se k tebi privijem...
Še zadnjič
poljubim te...
Zadnjič

Pišem oporoko, ker umiram.
Še dih ali dva, zdaj, prav kmalu,
bom le še lastna halucinacija.

Nedelo zvečer:
Z litrco u roki
Revolver na bradi
Pismo prepojeno s solzami
Strah, strah, strah u glavi
*bum* in ga več ...

Pregreta
medena
detelja
drobi
cvetove
na prodnat
breg.

Prijetnosti
tak...

Prsi so oči spominov.

Nekdo drug v tebi
in večer melanholičen.

Kako sva srečna.

Življenje je čudna igra,
kot da bi se igrala svetloba in voda,
kot da njun lesket vabi k igri, radosti...

Težka sila,
teža spomina,
gravitacija se v fiziki imenuje,
me vleče nazaj v orbito staro.

...