Čakam tvoje bele rjuhe -
mlado roso spomladanskih noči,
da me zbudi iz zimskega spanja
in ti stečem naproti.

Kjuješ zvezde, zase, zame, zanj mar
za katerega ti ni mar
groš je počen in ti razkrit
vendar gol in ubog trdiš da ni prav
da ti ni...

Ognjeni zublji počasi požirajo leseno kočo.
Komaj se dobro vname, že je prekrita s plameni.
Žalostna usoda hiše na eni strani,
Na dr...

Pila sem iz čaše človeka tega,
nisem okusila modrosti..
Izpila sem do poslednje kapljice vsega,
nato pa ugotovila,...

OČI MI BEŽIJO OD OBRAZA DO OBRAZA...
MISLI MI  HITIJO,
IŠČEJO RESNICO O TEM KAJ SE DOGAJA...
ČEMU NAMEN, SEDIMO IN GOVORIMO.......

V krasne cunje se oblačiš,
svežega želiš perila,
da bi plamen moje biti
s praznim kičem zaslepila.

Z deformiranim očesom
hodi po cesti.
Njegov obraz je
kot fasade na
njegovi desni.

Spet prišla boš
z iskricami v očeh,
spet podarila
svoj mi boš vabljiv nasmeh.

In sedajle pišem pesmi,
kot bi misli celo noč zorele
in vse zgoščene zjutraj na plan vrele,
besede bele kot neveste,
mojim misl...

Prekucni obzidje, odpelji planjavo,
zatresi obzorje, potunkaj oblak.
Prebarvaj utrinek v šarenico plavo,
preskoči vesolje, v...