Spletna stran uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, zbiranja statistik, deljenja vsebin na socialnih omrežjih in funkcionalnosti, ki jih brez piškotkov ne bi mogli nuditi. Z obiskom in uporabo spletne strani soglašate s piškotki.
bojazljivo se stisneš k meni
z dotikom te oblikujem
kje vozi
koga briga
avto brzi
cesta ponikne
gozd dreves nebotičnikov ljudi
želel bi
da skopniva v
črno podzemlje
infrardeče
me žgejo
tvoji nestrpni dotiki
pogled radarja
štejeva kovance
bojazljivo
stegni panožice
čez obzorje
preko enačb
pljujeva v neravnotežje
milijon brstečih neznank
prebadajo naju osi ledenega prostora
z zobmi me slečeš
od pasu
da stečem
vate čez obzorje
razlijem se
s hitrostjo kačjega pastirja
zev golta
fosiliziraj trenutek
taksimeter spredaj
utripa v ritmu tvojega bitja
ostalo je zgodovina
ultravijolično so obarvani listi jesen je
skozi režo izplačam
vrata se neslišno odprejo
rumeni napis
se izgubi v pasvet
Samo registrirani uporabniki lahko pišejo komentarje. Prosimo, prijavite se ali registrirajte.
Komentarji uporabnikov (2)
Objavil/a Providence, v 15-11-2008 20:05,
1. taksi
Vroče-mrzlo, ljubko-jedko, romantično-realistično. Zanimive kombinacije in dobro povedana zgodba - ali pa morda samo neko momentalno opažanje, aplicirano na platno fabule. Verjetno pa si mislil PLUJEVA v neravnotežje (ne pljuvajva, kar je pljujeva). Lp, P.
Objavil/a emily, v 15-11-2008 22:39,
2. taxi
lepe metafore in zanimiva zgoda. ampak meni je preveč, določene kitice delujejo redundantno... zato 4. amapk 4+
(2 glasov)
