Večer se spušča nad mesto,
poglej tja čez cesto,
poglej ta sončni zahod,
poglej, kako je sijoč.

Kako lepo,
je tako,
ob tebi ležati.
Zaprtih oči,
in nič govoriti,
treba mi ni.

Napisal bi najdaljšo pesem,
če bi znal, če bi lahko,
In skoval najlepše rime,
če le vedel bi kako.

Življenje se ti v dveh dneh postavi na glavo pa spet nazaj, še v toplejšo barvo.. Morda tako zaslepljujočo, da sploh ne vidiš odtenka.

Mežikam v temo in se lomim kot steklo,
čeprav odsev ostaja.
Dovolim, da mi vzamejo nasmeh -
samo za malo.

...

Bila je noč in bile so zvezde.
Bilo je življenje in bilo je upanje.
Imela sem vse. Imela sem sebe, tebe in svobodno nebo...
Beri dalje...

Za prostorom misli kot uspavanka
plešeš in gledam te v modrini.
Roke ti drsijo med valovi.
Nikakršnih okrasov ne potrebuješ,...

Nanašam na čopič to barvo,
barvo v prahu oprano,
nanašam jo z občutkom,
in sledim vem produktom.

Čez ulico
Raste bršljan
Širi se i z uvele korenine
Zavržene po tistem
Ko ji je povedal
Da je našel drugo
Marjet...