| Napisal/a abigail, v nedelja, 02. nov. 08 |
| Ocena urednika: |
 |
| Ocena uporabnikov: |
 (0 glas) |
|
Ostal je le spomin,
ki je preživ,
da bi minil,
kot mine rosa v soncu
in je preživ,
da bi minil,
kot mine vse na koncu.
Ostal je up,
ki globok je kakor morje,
močan kot strup,
ki mi megli obzorje.
Drobni kodri morja
šepetajo ti ga iz obzorja,
iz obale tihe, strme,
iz samote moje črne.
Če vse to boš razumel
in moj up v srce si vzel,
mi, prosim, to povej
in se prijazno mi nasmej...
...saj tvoj nasmeh
je ta spomin,
ki je preživ,
da bi minil,
kot mine rosa v soncu
in je preživ,
da bi minil,
kot mine vse na koncu.
Samo registrirani uporabniki lahko pišejo komentarje.
Prosimo, prijavite se ali registrirajte.
|
|
Komentarji uporabnikov (0) 
|
|
