Spet bom hodil bos.
Ne čutim zemlje.
Ne čutim trave.
Ne čutim peska.
Ne listja pod nogami.
Niti...

Tirov pet in trije peroni,
Med zelenjem, v tri smeri;
Krvni bratje, črni vagoni,
Njih koraki v dni in noči. <...

Noč,

spet noč pred mano tiha,

v tišino je zavita,

nemega strahu je polna bolečina,

skrita...

Plahutanje težkih kril,
ki se ne odlepijo od tal,
veslanje po gosti usedlini.
Vodomet pa prši slike
na bele in črne lahkotno,...

Raztrgan dim
razvlečenega jutra
me popelje
do neskončnih
sipin večnosti.

Dan drsi preko množic ljudi, preko nasmejanih obrazov in žalostnih oči... Roka v roki se zgubi, naslednji trenutek potiho iz nje spolzi... Čas mi...

so v naši dólin
knapi kópal kólm
si slúžl gnár
prej na dva dúcata ur
...

Bolečina kot poet,
zadnji bil je tvoj pogled,
srce jokalo bo, kot vedno,
oddaljena si bova spet...

ko s sanj trgaš moje listje pozabe
žgoče, rdeče od hipne naslade
si sebi skrben, pazljiv, skoraj pozoren,
tvoj dotik še ve, kam,
Beri dalje...

Pedalj ispod zemlje divna je tišina
Ovdje niti je tama niti je praznina
Ovdje nikog nema samo ja i mir
O...