Odeta v lupino,
krhko, a neprebojno.
Znova bi se rodila,
zapustila ovoj zapora.
In se predala.
Jaz sem kriva.

Litoželezna bogomolka
v oranžni obleki
brez kravate
se masti s pločevino.
Kri se je že strdila.

Ne morem zadremati.
Prepiram se s ponosom.
Hodim po linijah.
In vem kako blizu sem bila, da prekoračim.
...

Danes,
kot vedno,
živim v zablodi,
ne verjamem usodi.
Le spoznavam jo,
skušam preživeti.

...

Svetloba in tema sta pomešana.
Črno in belo... včasih sivo...
Vsak dan je kot lov na sedmico.
Na budilki se zaustavijo številke. Beri dalje...

Na tebi je nekaj, kar me privlači
Nekaj čarobnega, nekaj sladkega.
Nekaj, kar pritegne mojo pozornost,
pa venda...

Čutim, kako počasi izginja občutek,
ki ga vzbujaš v meni.
In ne vem zakaj, ampak strah me je,
da bo...

sred travnika stoji postava bela,
v roki cvet, podoba nema,
njen vrat visok, pogled ji bega,
bo v dalji sred meglic
še kdaj nje...

velik je 4x4 metre,
poln umazanije,znoja,krvi,
veselje,prijaznost, notri ne smete !!!
notri se vsak za obstoj,n...

Grenak okus,
obraz v mlaki slanice,
besede, ki jih požiram
v klešču krute resnice.