Drevesje v mirnem mraku
pravično se obrača v vetru
Tu se park poklnja tvojim nogam
Govorice se skladajo s kozarcem
Tu se zgodba...

Lasje se mi kravžljajo od skravžlanih misli. Včeraj si zategnil vozel vprašanj. Zdaj sem mlin na veter, kljubujem ti, španski jezdec. Nikdar ne bo ...

V moji tišini
je hrup gospodar
hrup nervoze
življenja vladar ...

Nihče umre
v smrtni tišin...

Sedim za volanom,mudi se...hitim...
pritiskam na plin,v mislih zbežim...
ne vidim brisalcev, ki komaj hite,
da očistijo sledove nesk...

Kot prelepo perje zlato in škrlato
ponese ptic veselje,
tako jesenski veter pognal je v beg,
jesenskih listov celo jato.
Beri dalje...

edina soba
ki ti je ostala
je ječa

vse ostale
si že prej
zaklenila

Beri dalje...

Spet mineva noč brez globine,
ki jo imenujem smisel.

In enako hitro raste praznina.

Krožim z mislimi
med dimom in snopom svetlobe,
ki padata
na čajnik
na mizi
za katero sediš.

Dobro jutro!
Si že vstal? Ali veš koliko je ura?
Toliko te ljubim.