|
|
Upor |
|
|
|
Od Alejandra Montero
|
|
Odmevi pogledov in v njih bolečina, na dlani odsev vsega kar umira v tej zlomljeni duši, ki v senci luči joče brez solz in neslišno kriči; moja usoda je moja samó in le moja bo smrt, ko ugasne telo!
Komentiraj pesem na forumu. (0 komentarjev) |
|
|
|
|
Naključne |
-
13:47 - 26.11.2007
Kam peljál me boš, prijatelj,
Rožnega večera čas?
Kjer si z avtoceste vzame
Pot do sebe Arja vas.
...
Beri dalje...
-
13:06 - 24.02.2005
Sonce že vzhaja, Čarobna svetloba jutra je pobožala nebo, V modrini oranžni jeziki govorijo : lep...
Beri dalje...
-
11:52 - 17.02.2007
trohneči scenariji čistega niča
v zemljo vpijoči kriki iz sna
prijaznost, odljudnost, maškerada, razkritja
pozaba... ...
Beri dalje...
-
15:41 - 11.01.2008
Naučila si me priznati ljubav,
padati na koljena da ju sačuvam,
boriti se svime da ne zavlada tišina
i b...
Beri dalje...
-
19:16 - 16.05.2007
Leden srh me čez telo spreleti...
...v zraku vonj smrti...
Negibni v pločevini...
Jočem! Kričim!
Konc...
Beri dalje...
-
20:02 - 01.12.2008
Pod snegom upogiba
prebelo se drevo,
z vej mokrih kosmi lahki
na cesto padajo.
Na cesti majhen p...
Beri dalje...
-
11:51 - 23.06.2007
Življenje,
je ena lepa pesem,
če ga živiš,
kot sam želiš,
veliko veselje si narediš,
da s...
Beri dalje...
-
08:36 - 15.10.2010
Sprehajam se po sencah neživetih zgodb,
ne da bi si izbirala poti,
ne da bi se videl cilj, ali začetek,
ali odsev na drugi s...
Beri dalje...
-
16:38 - 26.02.2011
Odhitel je v nevihtno noč
v soju strel iz razbesnelih oblakov,
korak se mu zaustavit´ ni hotel med podboji vrat, na meji norosti al...
Beri dalje...
-
12:17 - 29.09.2005
Stopnice se uvijajo v nebo... Kot plezalke pletejo svoje kite okrog nevidnih stebrov.
Beri dalje...
|
|
|
|
|