|
|
Upor |
|
|
|
Od Alejandra Montero
|
|
Odmevi pogledov in v njih bolečina, na dlani odsev vsega kar umira v tej zlomljeni duši, ki v senci luči joče brez solz in neslišno kriči; moja usoda je moja samó in le moja bo smrt, ko ugasne telo!
Komentiraj pesem na forumu. (0 komentarjev) |
|
|
|
|
Naključne |
-
12:37 - 25.01.2005
Koliko želja bilo je v tebi, vseh neprehojenih poti, koliko nedokončanih misli, še mnogo več strasti, a usoda ne izbira, sploh ne ve, k...
Beri dalje...
-
13:44 - 07.10.2007
Na ranjeno dušo polagam ti cvet,
ujet s toplino
v soj mesečine.
Ne joči...
...
Beri dalje...
-
15:03 - 30.09.2008
Ugotovitev, da imaš napačne predstave.
Nabavi si že ta presneta očala.
Saj ni vse tako slabo kot zgleda.
Ali pač?
...
Beri dalje...
-
15:57 - 23.08.2006
Tole ni pesem, to je bolečina,
bolečina, ki ne mine,
bolečina, ki jo je napisal nekdo drug,
ne jaz.
Zakaj je nekdo, k...
Beri dalje...
-
15:44 - 22.07.2005
Kot snežinke v vetru mi plešeš pred očmi, tako zala, lepa si, krhka baletka brez moči. ...
Beri dalje...
-
22:22 - 08.08.2007
Položiš me
V slamo
...
Beri dalje...
-
20:59 - 08.06.2011
Izmenjavala sta zamolčane misli
v čustvih znova je pognala kal,
kako sta se nekoč za nič borila,
do teroristov se razkril j...
Beri dalje...
-
00:21 - 06.02.2005
Kako se sama vidim, povedati ne znam? Pogled? Drugačen je odsev, od znotraj viden. Vam prazen je odmev? Ne da se brati? - Utopija je...
Beri dalje...
-
10:37 - 09.10.2011
Dva mormona, mlada, gosposko oblečena tipa,
z neumno nasmejanima obrazoma,
sta me zadnjič ustavila na Dunajski in me,
z hudim ame...
Beri dalje...
-
11:12 - 01.03.2006
Že leta sedi na svojem vogalu, ve, da mu ni v ponos, od skrbi srebrni lasje, zgubano lice, sled, na žalostnem liku.
Beri dalje...
|
|
|
|
|