Kakor majhni, tenki prsti,
iz ognjice in iz dima.
Vonj po črni, suhi smrti,
med postavami svečnina.

...

Postavi meje svojega jaza
ukrivi ga v pločevino in daj mu ime
je to Jahova?
si mar bog!
si bog svoje Usode!
si bog ki vodiš ...

Vrnila se je...
toda začutil sem jo kot,
kakor leden kristal,
željna dotika, takšne,
ki odbija,vzbuja st...

VATE GREM

Vate grem.
Gledam -
domišljam si,
da v dušo.
Pa...dušo pus...

Najin dialog spremenil se je v
dvojni monolog, ki ostaja v tišini.
Nesposobna izraziti besede,
kot bi uživala v medsebojnem klanju.<...

Bela rožica stoji,
na peščini večnosti,
na peščini mrtvih fac,
ki blede so kot mraz.

...

Njegov globok pogled
v njegovih očeh,
ki vrta vame...
Njegov nasmeh
 - podarjen,
le zame...

Vrstic ne pišem več, (še tole bi prečrtal!),
besede, zlogi padajo kot zadnji sad.
Jesen je, jaz pa po vsej sili vrta...

V duševnem podzemlju zlate maske,
potresavajo strune nemirnega duha,
uklenjene v brezčutno togost izokvirjenih
misli. Blagodejna bol...

Kdo si ti, ki zarevn mene spiš?
Ti, ki srečujem te na svoji poti?
Ali te poznam?
Mogoče sem le v zmoti,
ampak zdiš se mi poznan...