|
|
Upor |
|
|
|
Od Alejandra Montero
|
|
Odmevi pogledov in v njih bolečina, na dlani odsev vsega kar umira v tej zlomljeni duši, ki v senci luči joče brez solz in neslišno kriči; moja usoda je moja samó in le moja bo smrt, ko ugasne telo!
Komentiraj pesem na forumu. (0 komentarjev) |
|
|
|
|
Naključne |
-
20:44 - 01.02.2005
Spoznanje, ki so dolgo ga iskali, da rešitve ni, nikdar niso spoznali... Jokala narava, jokal je svet, groza prihajala je spet ...
Beri dalje...
-
10:15 - 21.01.2006
Strah, da ne bom več nikoli napisal pesmi je postajal vse večji. No, potem je umrla babica in pokopali smo jo v njeni najljub...
Beri dalje...
-
21:02 - 05.04.2006
Visoko v stratosfero rastoča atomska goba! Skomini… In mala smrt v srcih brezsrčnih. Vizija teme v beli, slepeči luči, Brstenj...
Beri dalje...
-
20:37 - 09.05.2007
Golobi in galebi se družijo z zvonjenjem dublinskih zvonov.
Popotnici jih vznemirita.
Simfoniji spremenita par not.
...
Beri dalje...
-
07:35 - 10.06.2008
...
Beri dalje...
-
10:29 - 13.03.2011
Rešen iz tvoje smrtonosne mreže
spet lahko letam kot čebela
s cveta na cvet.
Pridno bom nabiral med ...
Beri dalje...
-
18:56 - 25.09.2008
Noč svetla, bela, zelena, temna
barvita
skrita
ljubezniva
zasanjana
raznolika
topla
odbita ...
Beri dalje...
-
08:52 - 29.03.2010
Navzven obrnjene oči imamo
ne vidimo notranji svet,
izgradili smo cerkva veliko,
zaprli v njih smo lasten med. ...
Beri dalje...
-
21:23 - 30.10.2004
Tri tisoč želja, tri tisoč morja, tri tisoč sanja in vsega gorja, ki pelje nas tja, kjer mrak nas obda, a mrak ...
Beri dalje...
-
08:29 - 23.04.2005
Les.Oreh. Vonj po sivki v zraku. Postelja. Sveža. Na njej rjuhe iz lana. Prhutanje ptic preko oken zastrtih.
...
Beri dalje...
|
|
|
|
|