Napisal/a isoncek, v četrtek, 25. sep. 08

Ocena urednika:    Ocena uporabnikov:      (0 glas)

V oddaljeni sliki
tvoje zabrisane zavesti
lebdi bela meglica
zatrtega spoznanja.

Z drobno žličko
narejeno iz
materije hotenj
praskaš z dna
svoje nepredvidljivosti
zaskorjene ostanke dejanj,
ki nikoli niso bila več kot
begajoča, a tako ukoreninjena
želja.

In rečeš nekomu drugemu v sebi,
potiho: Saj je čas. Še je čas!

Naglas pa:
Samo, časa nimam ...

Samo registrirani uporabniki lahko pišejo komentarje. Prosimo, prijavite se ali registrirajte.

Komentarji uporabnikov (0)