Napisal/a Leo Modrin, v sreda, 24. sep. 08

Ocena urednika:    Ocena uporabnikov:      (0 glas)

Točaj : Tako, zdaj pa le brž odrini, da ne boš delal družbo temi. Noč ima svojo moč, če te ujame, lahko ti ves pogum vzame!
Medi Bru : Bog-lonaj za vse, boter. Pa na svidenje!
Točaj : Srečno, srečno! Pa kmalu se vrni!
Medi Bru : Bom, bom.
(hodi, podrsava, vrata se zaprejo; zasliši se zvok motorja od avtomobila; krajši čas brni motor, nato se ustavi)

Medi Bru : No, kaj pa je zdaj?...Zdaj se mi je pa pokvaril motor! O, ti smola ti! Le kje bi bil kakšen prijatelj, ki bi mi pomagal? Sam, vedno sam, pa vse narobe!.....
Janko in Metka : Hoj, hoj!
Medi Bru : Ho, nekaj sliš'm!
Janko in Metka : Hoj, hoj!
Medi Bru : Sliš'm! Ne dozdeva se mi, čeprav s'm že mal' naglušn'.... O, kdo sta pa vidva?
Metka : Dob'r dan, jaz sem Metka.
Janko : Jaz pa Janko.
Medi Bru : Janko? Metka? Kater' Janko, katera Metka?
Metka : Sva iz Ljubljane in se vračava k mami Ani.
Medi Bru : K mami Ani? O-o-o, kakšno naklučje! Srečna, srečna zvezda pod katero sem rojen! K mami Ani gresta, o-o-o. Potem mi bo lažje! Krasno, krasno! Samo popravimo motor in s skupnimi močmi bo lažje in hitreje.
(sliši se ropot orodja)

Vila se je ulica
meni prav v srce vtisnjena
Široko se odpirala
z drevjem me zastirala

Vzela ga je ulica
ni več očka dragega
Močno sva se upirala
usoda naju je ovirala

Odprla se je srčna rana
na pot krenila sva zarana
Le kaj bi rekla mama?
»na koncu bom še sama«

Oj, ti ulica
očka vrni ljubega
Ne boš ga dolgo skrivala
s plaščem teme ga zakrivala

Samo registrirani uporabniki lahko pišejo komentarje. Prosimo, prijavite se ali registrirajte.

Komentarji uporabnikov (0)