Zastor je padel,
predstave več ni,
luči so pogasnile,
dvorana se temni….

V mislih, v spominu,
na vsakem koraku toplega doma
si vtkan v košček pogleda,
v težo, radost in poskok s...

Stojim na robniku prepada,
iz njega veje mrzli zrak,
globina stene zatemnjuje,
na dnu zlohoten, grozen mrak.

ko srebra mehkobo Luna pošlje v oseki
v globoko morje tebe zlivata se moji reki
prva nežna in sanjava, skodranih valov
...

in me popade tisto čudno stanje
da se ugriznem v koleno
in pojem kanček tečnobe
 
potem odrežem šop las<...

V očeh ti spi nasmeh, sladkoba
razpotegne poteze, mehkoba
si postelje najljubšo posteljo,
vsakič izpuhti v zrak...

Rezine sonce
na tvoje rame,
prebujanja rezke dišave
potu in kave
sedaš vame...

Trenutek pred neizbežno
dokončnostjo
se je raztegnil v stoletja.
Otrplost nemoči
jo je zamrznila
...

Nočno vršanje
moreči sen razpiha
jutro bo lepo

Višina ... zvrsti ...
glasbe ... ne slišim ...
odmev ... preglasi ...
um ... utekočinjene
inteligence ...
vrezane ......