Sezuj si čevlje
kadar stopaš med mrtvimi;
ni vredno, da duhajo
tvoje novo usnje…

Svetloba teme,
sanje živijo dalje...
Napis nad mestom.

Ustavi mi čas s pogledom v oči,
ujemi moj strah v svoje dlani,
izbriši s poljubom vse, kar me boli
in razjasni z nasmehom tesnobo no...

Z začetkom konca
se je lažje sprijazniti,
kot s samim koncem vsega.

Slovenec sem, po krvi, blatu in urinu,
Rojen v Ljubljani pri Trzinu,
Poet po božji volji, ljubimec na poziv,
Za lumparije...

Kar je očem prikrito,
kar v duši je globoko skrito,
se v troje zdaj prepleta
in z dneva v dan vse bolj zapleta.

Ustavi se ti,
ki bereš hipno me,
in bržčas me primerjujoč,
z ostalimi.
Ni drugih, sama sem...

na skrivaj jo gledam ko mimo mene gre
vsa tiha in mirna v svet kot angel zre
lepša je kot vse rožice iz raja
povsod koder hodi svet...

Ko prideš na planino
in v gorski topli stan,
gorski veter blago boža macesen v večeru
in ta prav po tiho šumi,
zahaja...

Od rojstva naprej si dušo umivam, 
jo čistim z mišljenjem in ukom vsak dan... 
S svojo voljo pot si utiram,...