Bolečina.
 Umirava,
 kot odzvanja dan v bližajoči se noči.

Zakaj?
 Ne dojamem,
 kaj hočem...

Ko cutis,
da ti nekdo brez besed
vec pove,
kot z dolgim pogovorom.

Od poletja prek jeseni,
skozi zimo do pomladi,
imamo se, živimo radi.

trohneči scenariji čistega niča
v zemljo vpijoči kriki iz sna
prijaznost, odljudnost, maškerada, razkritja
pozaba... ...

Od tega trenutka dalje bo moja edina
terapevtska kopel morje mojih solza.
Sol bo razjedla mi kožo in telo.

Popisal sem že mnogo listov
v vsakem našel ist' refren
ki v glavi kar naprej odzvanja
kot v ušesih nekim znani zven.

Na krhkih perutih ljubezen pripeta
je vzletela tistega čudnega dneva,
ko je zarja jutra trajala do večera,
kakor bi se žalost vesel...

Srce boli In joče Duša propada To hoče Telo je šibko Umira On moje misli Prebira

Zalost ni veselje,
prej obup in kup nerazvitih obljub.

Poskusiti jo je lahko,
a upreti se ji in se ji ne predati
je tezj...

Na raztrganem oboku
Večernega svoda
Sij tvojih oči riše
Senco plezalke.

Dolge prste ima,

...