| Napisal/a marina45, v sobota, 15. jan. 05 |
| Ocena urednika: |
 |
| Ocena uporabnikov: |
 (0 glas) |
|
Drhtim od zbadanja in bolečine,
zakaj mi to ne mine,
le ta sivina, brezbarvna in motna
se kaže mi iz daljine….
Naj trpim in ji pustim,
da svoje ostro rezilo
zareže v to moje mrtvilo….
Da me rani,
da krvavim,
da še zadnjo kapljo krvi izgubim…
Potem bela ,prosojna
brez znaka življenja lebdim,
le zakaj mi nihče ne pusti,
da živim…..
Le nož oster in koničast
mi venomer zabadajo
in me morijo,
zakaj pri miru me ne pustijo….
Saj bom odšla, prav res bom odšla
s tega krutega sveta,
poiskala si bom drug planet
in tam začela na novo živet…..
Tam ne bo britev in ostrih rezil,
ne lažnih besed in ne hudobnih ljudi,
tam me čakajo le lepe stvari….
Samo registrirani uporabniki lahko pišejo komentarje.
Prosimo, prijavite se ali registrirajte.
|
|
Komentarji uporabnikov (0) 
|
|
