Napisal/a isoncek, v petek, 29. avg. 08

Ocena urednika:    Ocena uporabnikov:      (0 glas)

Vse bodice izrečene
ne ustavijo srca.
Tega, v kar sva skupaj zrastla,
v kot pomesti se ne da.

Ne pomagajo plašnice,
ne bleščice čez oči.
To, kar v meni je nastalo,
biser je, kar naj boli.

In če zamašim ušesa,
glava bo napolnjena
in odmev iz nje postajal
bo bolezen najina.

Le zato zdaj mislim, gledam.
Ne, ne delam si utvar.
Slišim, vem, spoznam, sprejemam
to bližino, najin dar.

Samo registrirani uporabniki lahko pišejo komentarje. Prosimo, prijavite se ali registrirajte.

Komentarji uporabnikov (0)