Spoštovani

Spletna stran uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, zbiranja statistik, deljenja vsebin na socialnih omrežjih in funkcionalnosti, ki jih brez piškotkov ne bi mogli nuditi. Z obiskom in uporabo spletne strani soglašate s piškotki.

Več o piškotkih

 
Naslovnica (izbor)

Meje optimizma Natisni Priporoči prijatelju
Napisal/a isoncek, v četrtek, 21. avg 08
Ocena urednika:   
Ocena uporabnikov:      (0 glas)
 

Ko bo zadnja kaplja sreče
na prepihu zledenela
in še ena tiha pesem
bo v odmev potihnila;
ko bo trava posivela,
kje bo reka upanja?


Bo še modra kakor morje,
ki nikdar se ne preda?
Ali bo še njena sla
moje zgodbe čakala?
Se bo njena voda vrela
brez brzic pretakala?

Bodo trdne skale volje,
ki kipijo zdaj v nebo
že strohnele, preperele,
se podrle kot drevo,
ki ga kljub prebitim vekom
kruti čas stepta v temo?

Vse kar sem, ni le utvara,
ob smehljaju porojena.
In še več predrtih misli
mi sveta ne more vzeti.
Moji presvetljeni smisli
hočejo naprej živeti.



Samo registrirani uporabniki lahko pišejo komentarje.
Prosimo, prijavite se ali registrirajte.



 Komentarji uporabnikov (0) KOmentar RSS

Povejte svoje mnenje prvi!





Digg!Reddit!Del.icio.us!Technorati!
 



Wanna know something Joomla?
Hit the Joogpot! http://joogpot.eu

The LanternFish, alternative JoomFish support and bugfixed distribution
http://joogpot.eu/lanternfish


Zadnji komentarji

Uporabniški menu





Pozabljeno geslo
Še nimate računa? Ustvari račun

O portalu >> Oglaševanje >> Povezave >> Pišite nam >> Kazalo