Tam, kjer se sliši šum oblekc
majhnih vil, plešočih v noči,
tam, kjer tečejo skrivne reke,
ki jih človeške oči niso videle...

Kdaj pojdeš z gorè,
ne hodi zaman,
saj tam, kar ti gre,
sanj tvojih snovati; takisto
resnice so dalj, Beri dalje...

Kdo sem jaz,
da brez duše živim,
po njej hrepenim
in zato trpim….

Ti,
tvoje besede
so morje mojih misli vzvalovale
in tvoje misli,
razburkale so domišljijo.

Občutja so kot govorica duha
obnavljajo v meni smisel življenja
skozi mene se pretakajo vetrovi želja,
a jaz si želim le ves...

ujeta v strahove in lebdenje        bdenje
iz srca mojega on vzet ne bo nikdar dar
postala le oddaljen...

Lepo te je poznati
Do vršičkov tvoje biti
Zadnje vlaknine čutnosti

Slečem oblačila sramežljivosti<...