| Napisal/a Alijana, v sreda, 20. avg. 08 |
| Ocena urednika: |
 |
| Ocena uporabnikov: |
 (0 glas) |
|
Siva pot je do zelenega griča vodila,
vsako soboto Ložnica utrujeno,
a zvesto nama je sledila,
ob koruznih poljih sva hodili,
nato za lesenim mostom na Pretrež sva zavili.
Leta, za mlekarno se pot je vila,
kot poezija v najina srca se je zlila,
a ni lep ta kraj,
kjer si se rodila,
prvič zaljubila?
A se spomniš tistih dni,
drugačni, a veseli in mirni so bili,
ko ob krušni peči čakali smo vsi,
da toplega ominega kruha najedli se bi.
Vendar nedelja je mesto prinesla,
tako je mir v srcu odnesla;
tukaj ljudje brezglavo hitijo,
se sploh še česa veselijo?
Iskanje materialne sreče današnja je realnost,
pravičnost, odkritost in nesebična pomoč,
je nekaj, kar odšlo je daleč proč,
svet ima nov cvet moralnih vrednot.
Cest mnogo je v tvojem življenju bilo,
a prehodila nisi najkrajšo,
pot te v Mežico je vodila
in tako si se k naravi vrnila.
Izjemno srečo si tukaj našla -
topel objem z nasmehom obdan,
pa čeprav sem daleč stran,
v srcu bije mi ta tvoj glas znan.
Samo registrirani uporabniki lahko pišejo komentarje.
Prosimo, prijavite se ali registrirajte.
|
|
Komentarji uporabnikov (0) 
|
|
