Odgrnil sem vse zastore
in začutil v svoji sem celoti,
koliko gneva nosijo zemljani,
ker žive že tisočletja v zmoti.

Saj ne iščem. Že davno sem prenehala iskati.
Oprezati za tisto iskrico v očeh, plamenčkom,
ki ne da ti spati.

M...

Razigrana svežina izvorne vode,
nežna drhtavica telesnega ugodja,
počasno odlaganje vzdušne soli,
ko ponjuhan...

Zalost ni veselje,
prej obup in kup nerazvitih obljub.

Poskusiti jo je lahko,
a upreti se ji in se ji ne predati
je tezj...

Ti govoriš.
Jaz zrem v prste.
Predstavljam si dotik na svoji koži.

Nato obmolkneš.
Pogled zasidraš vame.
...

Kadar osamljen glas k sebi kliče,
stopi mu ob strani, ne prepuščaj ga
samoti. Svet živi v zmoti - v tla Beri dalje...