Čez stopetdeset let ne bo
več nobenega od nas na svetu.
Razmišljam, kako minljivi smo.

...

Drobce neba je razsipal veter,
po peščeni samoti bež sviter.
Dvigajočih trepalnic zablode,
še kaktusa cvet ni ...

Z avtom je
Počasi plavala
Po cestnih zgodbah
Ruto ji je že zdavnaj
Odnesel jutranji veter
(zdaj vanjo ovija blede obl...

Postati kralj ali vsaj kraljeva kraljična.
Živeti v pravljici,
hoditi po tipkah klavirja,
pisati note ljubezni,
spati...

Svetloba se menja, ko sredi zelenja
igrivo na njej se ustavi pogled,
žari in ugasne med smreke prekrasne,
v senci ostane obraz moj v...

Ko v rokah držim še vročo
pito mojega življenja,
postanem skopuška.

Že zdavnaj sem jo ukradla
z okenske police kuhinje
in...

Slava soncu na neba višavah,
kjer ponosno vlada nad zemljó,
poplesuje žarko v daljavah,
v dolinah temnih sence vró; Beri dalje...

Kakor pajek ujeta
V lastno mrežo
Ki se vedno bolj zapleta
Ne najdem izhoda
Iz tega prozornega omota
Ki me vedno bolj ovi...

V hladnem jesenskem jutru
S privihanim ovratnikom
Drsela je skozi meglo
Kot privid

Tako zelo, da še sama ne vem,
tako lepo-če sploh tako smem.
tako nemogoče sedaj se mi zdi...
..Morda pa se mi le zdi....