Čutim jo,
moč neznansko,
naprej se prebija,
rušilno moč ima.

Tistega sončnega dne v februarju,
ko bil sem sam, zapuščen,
taval sem po mestu tem,
zmeden in osamljen.

Kot sonce,
kot dez.

Kot mir,
kot vojna.

Kot nasmeh,
kot solze.

svetniški sij nad kolki
svetuješ mi kreposti
poznaš me do obisti...
premalo da bi štelo
p...

Te tvoje grešne zvezde Luciferja
postale so moje pribežališče utvar,
iz črne kotanje
pa tam vel...

lebdim med razbitinami prekooceanke
okoli mene sledi razrezanega podplata
ribe roparice se zbirajo, hiša časti
z vese...

Prišel si...,
me popeljal v popoln svet,
mi izpolnil sanje,
mi obljubljal prihodnost.

...

Končano je, za zmeraj!
Nikoli več ne bom božala tvojih dlani,
nikoli več ne bom zrla v tvoje rjave oči,
grenjko-sladka megli...

Podzavestno štejem in računam,
čeprav sovražim števila in račune,
oblačim se v tuje strahove,
nekoč sem baje po celi ulici odmeval.<...