Prišel je On,
prišla je pomlad,
si strastno je želela,
da imel bi jo rad.

V naših vrtovih
Ni lepih cvetlic
Ne dišečih vonjav
Ne blaženih lic

Sem hodila in hodila,
nisem vedela kam grem.
Pač. Toku sem se prepustila,
da bi videla kam gre.

Solze polzijo.
Puščajo sled za seboj.
Odsev njih boli.

Vedno bolj goste oči,
bleščeč pogled,
meglen vid.
Ne zdržim.

Je lepo biti angel?

Ko iz ostre beline
sonce prikliče življenje
in vsaka bilka vztrepeta
v stvarnikovo slavo?

Beri dalje...

Ko se nasmehne,
se ji biseri leskečejo v zobeh.
In ko je srečna,
tisoč sonc žari v njenih očeh.
Ko se zbudi, se zdi,<...

kolikokrat še?

sprala sem sol z rane,
stare rane, ki se je
vedno znova odpirala.
nikoli več. Beri dalje...

Beri dalje...