Izgubila sem veliko,
toliko lepot Le v srcu,
nikjer drugje.

Pa zakaj želja po nečem?
Nič ni večje od naju dv...

Prodal svoje ime,
ko proseč za uslugo,
kleče ,
strahopetno,
s pogledom usmerjenim v tla.
Ha,
mogoče za dva piva,
Beri dalje...

Kako zahtevati od dneva več
in ne izgubiti tisto malo?
Kako gre dajanje in jemanje skupaj,
če so razmerja...

Moje dlani so ostale samo senca
tvojega nenadnega dotika
Skrivava se pred soncem
v luskah bolečih savan

Odmrlo travo
spremeni ogenj, v pepel;
crno v zeleno.

Prozorno vlažna rdečina,
ki para severno nebo,
je vpela vame bolečino,
ki zaklepa jo slovo.

Na avtobusu igra zlajnana melodija,
počasi lezem skoz mesti prah,
nazaj v naročje rodnih Haloz.