So solze padle na nebo
in zvezde v mojo kavo?
Res se sprašujem, kaj še bo,
če to je za zabavo?
Me luna trka,jaz pa njo,
dr...

Sediva čisto na robu prepada-
jutru moliva noge
v požiralnik.

Dal si nam življenje
bogato pogrnil mizo
človeška pamet bo pokončala
kar je vzklilo v tvojem vrtu.

Noč se utaplja v začinjeni vodi,
slani, preslani, skeleči.
Moja popkovina ne najde poti domov.
Prerežem jo. In grem. Svobodno.
Beri dalje...

Omahnilo telo mu onemoglo,
oči hotele so da spregovorijo,
z rokami le še oprijel se vrat,
kdor koli, življen...

Prijatelja imam, slikarja
po poklicu, ki mi večkrat pravi:
"Bilo bi bolje, ko bi svoj foh ostavil
in se iz...

Čisto na robu mesta,
v zatišju stare lesene barke

sedim
Otrok-mož (poet ? )
vedrim

Dekle še,
petnajst let staro
v soncu blešči njen se las,
dviga v nebo se do ptice,
ki poje kot zmore ji glas.

Mali kolibri
si hrano srka
z ostanki odpadkov
birokratskih gnilob.