Neskončen cvet magnolije,
na robu lune tvoje ljubezni,
v središču upanja srčnega utripa,
posipam s srečnimi zvezdami
iz najglob...

plevel razraste z leti se ob reki
v spominu  trav  pa šum  ostane
korenina vrbe je stražar prekleti
og...

Čas je izropal najine besede
brez Tvojih ustnic so
kakor poletno nebo brez zvezd.

Prostor ukradel poslednji najin pogl...

Kot vsako leto do Božiča,
je čas odpuščanj, spreobrnitve,
ko si pogledamo v dušo,
sklenemo postati drugačni...<...

Kam gre človek, kam gre svet?
Glas resnice je preklet!
Le potrošništvo dobiva
vsak dan vedno več goriva.

Sredi oranžnega neba cveti oko,
je moje pozitvno mišljenje,
če ne plačam računa,
mi ga odklopijo.
Še dobro, da je pod streho sr...

Te čakam, te čakam,
da bi že enkrat prišla,
kje se obotavljaš,
kje si se izgubila.

Kam zreš to jutro preko morja... daleč,
ko se tvoje srce odeva v peno valov?
Kam zreš prek divje gladine v orient; ...

Skozi okno sva vrgla
surove postelje besed
in v sobah je bedela tišina.

Prehodil sem drevorede
in zaspal ...