Pesnik si,
ali te pa ni.
Rek takole govori,
piše pesmi,
vsak slovenec pravi.

Pesmi so,
meni v tola...

Poleti, ptica,
poleti v kraje,
kjer je doma tišina,
kjer je mir sveta,
kjer se razteza večna svetloba,
ki razgrinja oblake...

Sredi brezbrižnosti ognjišča,
ki um mi sili na norost,
brez strehe, varnosti mi zatočišča,
predana golim rokam sem obupa,
ki me...

Čakam tvoje bele rjuhe -
mlado roso spomladanskih noči,
da me zbudi iz zimskega spanja
in ti stečem naproti.

Novo jutro je spet,
sončni žarek v rokav ujet.
spet si ob meni,
poljubiš me pred vsemi.