Kot tristo ton težak vlak
misli neomajno drvijo
v tišino, kjer so doma.

Vrtijo se in vrtijo,
po zdaj že globokem tiru, Beri dalje...

Oh, kako je svet lep
zaradi lepih ljudi!
Kamorkoli pogledam,
estetika obrazov,
proporcionalnost udov,
milina g...

Samo en korak odmeva v noči.
Odmeva od zidov in zidakov,
razpršen na topotanje in stopicanje,
oslabljen na o...

raca je neroda
v zraku glej
puščica k soncu

V dalji plava črn obris otoka.
S prsti mi presevaš sol v laseh.
V usta si polagava kričanje.

Piše o mislih nemira novega dne.
Z odmevi se staplja v eno.
Kot da v njih bi našel mir.

Svetlijo nebrzdane se besede.
S kaos...

Srebrna sonca mesečnih svetov
nad bledim gozdom uličnih svetilk
v brezdan topijo se neskončna.

V pogled zasanjan se ...

Ni naključje,
da sonce dahne vame,
ravno, ko ji oblak grozi z dežjem.

Ni naključje,
da morje teče k meni,
ravno, ko z zah...

Srce moje polno je.
Skozi njega pretaka rdeča se kri.
Vroče, žareče, utripa, razbija,
ko v njem vrelcu brsti energija.

Žalosten veter
poje neko pesem
v krošnjah dreves.

Skozi listje v noč
nad mestom osvetljenim
poje.