Iz vezalke sem sešil si hišo,
mimoidoči so bruhali v dimnik,
mislili so da je to znak ljubezni,
saj bili so rdeči v obraz,

Čuteča bitja hodijo počasi,
Da se v njihove krošnje nabirajo
miljoni malenkosti, ki v zraku lebdijo.

Drevo se zvija.
Tema ugrabi strelo.
Nikjer žive duše.

Izvabi nasmeh,
naš kuža - kepica dlak,
vsakič, ko kihne.

Odhajaš, vem, čutim....
Odhajaš negotovo kakor da bi oklevala,
Slovo kot da ti je težko, da želiš še ostati.
...

Mislm,
Ti!
K rabm,
te ni!
Ha!
Z mize jemleš.
Brez vprašana?

yeaa one freastyl bitchess priso gor na oder v rokej zeo mike vrgo vas vse fkraj zagraabo bit obrno novi list poslu...

Prišla si.
Ne ti, nekdo drug;
brezimen, neznan.

Zvezan bi se vrgel
v rumeno reko pod rumenim ne...

Prišel bo v belih snežinkah, kot zmeraj,
padal bo dolgo, dolgo v noč,
pobelil bo strehe naših domov,
preobleke...

Mi listje pod nogami šumi,
sladko po jeseni v vetru diši.

Na polju trava že zeleni,
v gorah sneg se top...