Nebo je večkrat zaprlo svoja polkna.
Še zdaj neslišno loputajo.
Z vetrom iskanj.
Sledi niso plašno zdrsele v pozabo.
Še  s...

V nekem drugem svetu, v nekem svetu kjer smo bolj to kar smo, tam kjer ni pretvarjanj sedita za mizo...
Robota, kdo pa.
Programiran...

Vroče je, vroče.
V glavah ljudi.
In misli neštete se topijo pod žgočimi obrisi.
In informacijam ni videti konca. <...

Čutim hladen dih,
čutim praznino dlani,
ne otipam, ……
samo tišina mi doni in me vodi v pričetek noči.

Pod oknom mojim slavček se oglaša,
ves čas le o ljubezni svojo goni,
prepeva v samih zateženih molih,
da ga je ...

Ali me slišiš?
Kričim v praznino,
praznina le po tebi kriči.

Ali me vidiš?
Upajoče z...

So trpke v črnem,
v jablanah bele.

Barvam prosojnost,
barvam besede.

Zdaj so postale
že skoraj prezrele.

Uležem se k tebi,
rad čutim tvojo kožo ob sebi.
Zaspiva objeta,
od ljubezni zadeta.

Neskončno želenj vsega človeštva
sloni le v končni želji za tem,
da najde si pot do odrešenja
v sodbi telesa je ujet naš pro...

Moj pot je v poti
ki me vzpenja k njim
v Rim zavesti kjer
se Pitijina zenica r a z š i r i
mi v sedem drobnih ...