|
Tok misli in rdeča blazina |
|
|
|
Od vijolica
|
|
Še sem tu.
Preveč kave, oprosti.
S prsti si grem preko vratu in v blazinicah začutim
Še sveže utripanje žile.
Preveč, preveč, preveč.
Po ušesnih kanalih razburkano divja melodija
Z drugega konca sveta.
Svet je majhen.
Moj svet je večji od Zemlje.
Včasih. Po okrašenih ulicah stopam
v hladni popoldanski svetlobi
In iščem tisto blazino,
Ki bo prava za moje besede,
Dovolj mehka in dovolj rdeča. Od lepih iskrenih nasmehov
me pečejo usta;
Predstavljam si –
Kakšna so šele tvoja. Majhna blazina za nekaj velikih, glasnih besed. Komentiraj pesem na forumu.
(0 komentarjev)
|
