Napisal/a lohpit, v torek, 03. jun. 08

Ocena urednika:    Ocena uporabnikov:      (0 glas)

Ko pogledam to senco,
ko gledam vse te dlake,
ki poraščajo mi telo,
opazim brazdaste odtise
preteklega leta dni.

Ko pogledam skozi špranjo
nestrjenega spomina, ki odteka v intimo kanalizacijskih cevi,
vidim vse podobe in resnice,
preteklega leta dni ...
Ko tako opazujem
to telo, ki v mreži je zaspalo,
ki iz mreže ne beži, ki v pasti je ostalo
zaprto, hermetično kot mleko skisano,
opazim sivo mreno,
ki ovija mi razum,
Za vse rešitve ve le ona\on, z ozeblenimi prstnimi blazinicami,
se dotakne moje prašne, zgubane manično depresivne duše,
Ki ...
ker
ko,
ne vem,
ne mo-rem več o-di-ti proč,
ne znam več oh-ra-ni-ti
pro-sto pot lju-dem,
z roko v roki  20-ih let,
z roko v roki 20-ih let ...

Samo registrirani uporabniki lahko pišejo komentarje. Prosimo, prijavite se ali registrirajte.

Komentarji uporabnikov (0)