Svilena voda s tvojih je obrazov,
name padala prek strmih skal
je morda kriva sliva zrela
ubrana s sosedovih...

Ko sva se prvič srečala
je rekla, da si ga želi.
Potegnil sem ga ven.
Dala ga je v usta, ga
oblizala s strastjo...
in vlek...

Turobno jutro,
prebuja se nov dan.
Prši.
Vse spi - še lovec.
Le gora s kamnito plešo -
bedi.

Sloniš na zidu.
Neviden.
Obrnem se.
In žvečim češnjo.
Tvojo. Ki si mi jo dal.

V gozdu legla sva na mehki mah
sonce posul na naju je svoj prah
kot dve veji v vetru sva ujeta
v gibanju telesa...

Včasih so žarki
V megli
Ko se vrtijo čez kožo
Kot metulji
Ki pijejo svetlobo

V neskončni rádosti stoletnih src
sva gledala, kako umira,
ljubezen, ki bila je sveta,
spočeta iz neskončnosti nemira...

Trakovi padajo na cesto,
rišejo kaplje krvi.
Med veje borovcev naselila
se je žalost,
solzavo kroz njih veterc...

Povej mi potok žuboreči-
bezljav, zvezdav
Povej gozd mi šumeči-
gizdav, vihrav
KJE naj najdem ga?

ker si me izžgal,
s telesom
si mi slekel dušo,
pustil, da umiram v tvojem naročju,
obljubljal in lomil obljube...