Spletna stran uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, zbiranja statistik, deljenja vsebin na socialnih omrežjih in funkcionalnosti, ki jih brez piškotkov ne bi mogli nuditi. Z obiskom in uporabo spletne strani soglašate s piškotki.
Stopam okrog in iščem, v soju bleščic barvnih luči, veselih ljudi…..
Kot nekakšno nestvarno bitje, med temi razigranimi, prazničnimi ljudmi, se sebi zdim in se lovim…. Končno našla sem ga, to majhno darilo, da mu ga podarim, saj praznik bo, in obljubil je, da prišel bo… Lepo ga ovijem, ga z mašno zavežem s krvavo rdečo, kot je moje srce ljubečo! Polnoč odbije, Novo leto je mimo, darilo pa čaka, še vedno neodvito…. Tako ostane, meni v spomin, na njega, ki mu ni bilo mar, da bi ga sprejel v dar….. Naj ga zabrišem v koš, ali pa bo kdaj on toliko mož, da bo prišel in si ga vzel!!!!
Samo registrirani uporabniki lahko pišejo komentarje. Prosimo, prijavite se ali registrirajte.
(0 glas)
