| Napisal/a Vilma, v torek, 25. mar. 08 |
| Ocena urednika: |
 |
| Ocena uporabnikov: |
 (0 glas) |
|
Ni dolgo tega,
ko na daljavo
v mislih mojih
poljubil očke tvoje sem
in tvoj obraz.
Moj dotik izzval iz tebe
nežen stok je,
skoro jok,
drhteč in očarljiv,
goreč in še vabljiv
tvoj glas.
Od sreče
očke si zaprla,
še enkrat se
name si ozrla,
ko bedel
nad tabo sem.
Ko ura je strahov
davno že minila,
ko spančkala si
kakor vila,
sem pokril te
s toplimi poljubi...
Si čutila ?
Samo registrirani uporabniki lahko pišejo komentarje.
Prosimo, prijavite se ali registrirajte.
|
|
Komentarji uporabnikov (0) 
|
|
