Oprosti, ne poznam te več...
Sediš pred menoj.
mi zreš v oči,
niti ne spregovoriš...

Pa saj ne m...

Ljudje ljubijo resnico,
vsaj pravijo tako.
Ljubijo resnico,
dokler ne začne boleti,
skeleti in rezati
...

Poslala sem ti sporočilo
in spraševala
kaj sploh čutiš do mene

ni se ti zdelo vredno odgovoriti

Če bi znala,
Bi ostala trdna,
Tudi kadar si
In toliko bolj, kadar te ni.

Nisva sama
v brezzvezdni tišini noči

Moje bolne želje
ti kot dolgonogi pajki
plezajo čez prsi

Ni darila, ni besed,
ki opisal bi tvoj svet.
Pa vseeno prejmi rimo
mojega navdiha,
ki preliva verze stiha.

Vdihnem zrak opoja, ki je v zraku
in se dotaknem svoda:
Kako lepo je, kadar sonce
v očeh ti pušča sled.

Hm…. Začeti… končati…
Kje in kdaj?
Vzeti ali dati?
Potem ali zdaj?
Vprašanja mi že te...

V sanjah stopila si k meni,
na uho si mi šepetala,
greli tvoji so me objemi,
ko ob meni si ležala.

Beri dalje...

Jutranja rosa v travi,mesec na strehi,mesečina na nebu-zvezde v očeh.