Napisal/a Sinatra, v sreda, 19. mar. 08 |
Ocena urednika: |
![](http://www.pesnik.net/components/com_maxcomment/templates/default/images/rating/editor_rating_0.gif) |
Ocena uporabnikov: |
(3 glasov) |
|
Posteljo si pustil razmetano,
tvoj vonj se je prikradel med svilne rjuhe,
slike se prikradejo čisto spontano,
iz nočne omarice kjer sladke trenutke,
si pomakal v smetano in jih zaužil kot zrele jagode...
Zdaj iščem naveze tvoje lakote.
bodi lačen
Vsaj zame; kot poprej.
Dala ti bom...mnogo več kot zmogel boš pojesti.
ne bodi takšen; daj povej;
kam skrila se je tvoja nečimrnost brez objesti,
ki si jo skrival kot otrok je skril čistino,
ljubila bi-
varovala bi-
najino milino.
Božam tvojo sliko za steklenimi okvirji,
težka medenina naznanja praznino,
kot počen zvonec sem sama v skrinji;
zaprta pred svetom v čisti temnini.
In kako prazen je dom brez tebe...
Prazen, da me praznina zaboli.
Ni več jagod niti mene.
Ničesar več tukaj ni.
![](http://www.pesnik.net/components/com_maxcomment/templates/default/images/quotetop.gif)
Samo registrirani uporabniki lahko pišejo komentarje. Prosimo, prijavite se ali registrirajte.
|
|
Komentarji uporabnikov (3)
|
|