Napisal/a zakawsky, v nedelja, 02. mar. 08 |
Ocena urednika: |
 |
Ocena uporabnikov: |
(2 glasov) |
|
Perje neba
je razsejano po obličju
namišljene zvestobe.
Prelomila sva kruh
in ga razdelila romarjem,
ki so nama dali staro sonce.
Požetek dneva sva skrbno shranila
v zarobje šepetanja
za belimi skalami otroštva.
V ilovici nesmiselnega časa
sva iskala oblike srca.
Potem so se jutra zaklenila
v ornament svetlob
in s praznimi vrči
sva zvonila v nove dni.
Take so oblike srca,
ko sva samota zrcala.

Samo registrirani uporabniki lahko pišejo komentarje. Prosimo, prijavite se ali registrirajte.
|
|
Komentarji uporabnikov (3)
|
|