Dež lije,
prav po tiho kap škrblja,
od sivega neba.
Mila pesmica
razliva se po sobi,
otožni klavir igra,
Beri dalje...

Sam samoten gre čez polje;
v srcu žalost in bridkost!
"Pa zakaj tak slabe volje
gre po polju skoz in skoz?...

S teboj bi plesala......od jutra do čeri,
s teboj bi lebdela.......od neba do noči,
s teboj bi verjela........od dna do konca dni.

Tu sem,
takšna kot sem.
Kaj sem?
Človek, ženska, mati...
vse to in še več.

Glej pluje bela barka
počas' kot hodi starka,
po modrem morju pluje,
po morju, ki je tuje.

Razstavljam mogoto besed,
prihajam v goščavost predmeta.
Je stvarnost le material,
le uničljiva in minljiva stvar?

Adrenalin, a to si ti?
Že od jutra kuriš me in me držiš,
žila na vratu utripa,
grlo je težko, a ni od prepiha! ...

Je prišel,
nič ni s sabo vzel,
a tja nazaj,ni nikoli več odšel.

Napisal si epilog
za novo zgodbo mojega zivljenja.
Meni pa ni vsec.

Je Grdi raček žabi tarnal tožno,
kako brezsrčen, krut je ta naš svet,
da komur ni bil dan talent, izgled,
povso...