Spet je ovil nov list knjige v cenen papir, v celulozno ploščico gibljivega...
..in se neslišno šopiril...
...kot da še nima dovolj teh b...

Zlato pšenični laski padajo
za naročje morja. Razpredajo
se mrvice sončnega zahoda.
Jadrnice kot sel izginjajo....

Izpod vrat mi zadišijo tvoji lasje, čutim tvoje nekončane lebdeče besede, ki zvenijo tako popolno na mojih mečicah... ...

Se vsedla je na krhke stole živih,
kot že mnogokrat prišla je na obisk.
Krik cenen, zamolkel grom, ne zgrizen vrisk Beri dalje...

Jutranja rosa naju je hladila,
a misli so se radostile,
izpolnila sva si srčno željo,
cvetlice naju so gostile.

...

Starka, bivša lepotica,
zre v zrcalo in preklinja.
Kolne čas, starost in gube:
svet prehitro ji izginja.

...

Je kot lutka,
ki gledaš jo
izven vitrine,
nežen dotik
prepovedan je.

Zastavim še en cilj na
krožni poti najinih dotikov:

Ne boš me izbrisal,
preveč se zažiram vate

Tvoje ime
na moji koži
pod mojo kožo
v spominih v prahu
pod posteljo

Kdo si, invalid?
Morda ti, ki manjkajo ti udi,
mogoče ti, ki le nemoč ti življenje nudi,
ali ti, ki iz dneva v dan preklinjaš svet,...