Včasih čisto sam,
zavit v prazen dan,
nemo dežne kaplje štejem.
In zaman si grejem,
na ostankih sanj,
ostanek svojega srca...

V mavrici neskončnosti, vilina dom se skriva,
njegove sanje so s pisanimi barvami obdane,
vsak trenutek je navdih, vsaka misel je iskri...

Polnočno kradenje trenutkov
ko te ne razumem in si daleč
daleč proč od mojih rok
nepričakovano skrčenih
stiskajo...

Pero, ujeto med realnostjo in sanjami…
Izgublja svoje razsežnosti, ko piše o nečem lepem…
Papir je lepši, če je bel!
Zak...

Po polnoči
je svetla noč,
lišček gostoli
zazrem se v luno,
roteč rekoč,
slišiš naju li?

Ni ga iskrenega obraza.
Ni je svetle duše.
Vse dreveni v pozabo,
pozabo notranjega miru.

Viharni Pirani,
na robu mesta,
neizpetih pesmi
in nekaj luči.
V valovih
povodni mož
liže solene si...

tam na sredi polja sedi.
na hrapavi zemlji
puščajo roke žuljave sledi.
kje se začel je čas,
ki ujel je nje ...

Predirljiv zvok tovarniške sirene:
pavza; vsi stroji potihnejo na mah...
Tako en dan resnično onemeli
so nenado...

Postoji grad o koji stalno tuče more
U njemu dijeve najljepše se bude
Rane nosi kao starac bore
Kao brać...