Napisal/a emily, v nedelja, 10. feb. 08 |
Ocena urednika: |
![](http://www.pesnik.net/components/com_maxcomment/templates/default/images/rating/editor_rating_0.gif) |
Ocena uporabnikov: |
(1 glas) |
|
Male besede preraščajo svoj pomen.
Male besede spreminjajoče v mesojede hrošče.
Po žilah mi lezejo, požirajo mojo kri,
pijejo limfo, počasi,
proti srcu rinejo s svojimi kleščami.
Male besede, nežne besede,
male črte v malih vrstah,
mali zvoki v nizkih tonih.
Ležal si ob meni kot smrt prenasičene noči.
Ležala sem ob tebi kot rojstvo neprehodnih poti.
Trave so cvetele zavite v steklo,
smreke so čisto neslišno lizale jantar popoldnevnosti.
Puščava je mrhovinarjem daleč proč pripovedovala o truplih.
Tišina je zasikala.
Tvoj hrbet se je stalil z lesenim okvirjem sublimacije.
Moja razbrazdana stegna so izkričala rekvijem stiku.
Bolečina mi je mirna legla ob bok.
Sestra zvestobi. Edina ljubimka.
![](http://www.pesnik.net/components/com_maxcomment/templates/default/images/quotetop.gif)
Samo registrirani uporabniki lahko pišejo komentarje. Prosimo, prijavite se ali registrirajte.
|
|
Komentarji uporabnikov (1)
|
|