| 
	        
        | Napisal/a isoncek, v sreda, 06. feb. 08 |  
        | 
			             
              | Ocena urednika: |  |  
              | Ocena uporabnikov: |  (4 glasov) |  |  
 
Vidim te v vsaki travi,ki ob poti raste.
 Vidim te v sončku zgoraj-
 saj veš...to si ti;
 
vsak kozolec, ki ga vidimmi o tebi pravi,
 še nebo, po dežju modro
 govori da si!
 
 Le kako naj te pozabim,
 če vse nate kaže...
 vse, prav vse, močno
 tako močno, da kar boli!
 Vlak, ki pride mimo
 se oglaša s piskom
 in še bolj vem:
 tam nekje si ti.
 
 In kako, povej, naj zdaj
 ne mislim nate,
 če pa vse, res vse
 po tebi mi diši?
 Le kako naj te spustim,
 se vrnem vase,
 ko pa... veš...
 preveč v meni si!
 
 Čutim te v telesu, srčku,
 trdno še si tu,
 kjer zelo mehko te nosim
 tam nekje na dnu...
 Dno se dviga na površje-
 nežnost skrita, ta,
 ki še kar delim jo s tabo,
 pravi mi, da SVA...
 
 Še...ja, še nekje oba!
 Pa čeprav zdaj tisti voz
 brez naju pelje...
 skupaj  sanjava?
 Ko ozrem se gor k nebu,
 tam se srečava;
 vabi naju, veš - še vedno
 Modra sobica ..
 
 
      |  
| Samo registrirani uporabniki lahko pišejo komentarje. Prosimo, prijavite se ali registrirajte.
 |   
 |   
        | Komentarji uporabnikov (9)   |  |