Spoštovani

Spletna stran uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, zbiranja statistik, deljenja vsebin na socialnih omrežjih in funkcionalnosti, ki jih brez piškotkov ne bi mogli nuditi. Z obiskom in uporabo spletne strani soglašate s piškotki.

Več o piškotkih

 
Naslovnica (izbor)

Ikar(neproza) Natisni Priporoči prijatelju
Napisal/a emily, v ponedeljek, 04. feb. 08
Ocena urednika:   
Ocena uporabnikov:      (3 glasov)
 

Iskrilo se je iz dlani, včasih. Male rdeče in bele in zelene iskre.

Preblizu sonca si letel Ikar, neustrašni.  Vosek se medeno razliva po morju mojega trebuha. Sedem tančic ne skrije rdečega žara tega popka. Nekaj cveti v mojem telesu.

Med se nabira in cvetni prah in čebele z ožganimi krilci se utapljajo v tvojem pogledu. Poguba diši dimnata nekje za neonsko svetlobo. Iščem te. Jutro za jutrom. Jutro za jutrom. Jutro za večerom. Jutro za dnem.

Sonce je predavano rezalo oblake.

Arhetip moškega telesa. In Anima mojega ne more spati. Mačje oči ima in vonj po mandjih in oranževcu. Prede, tiho stoka sama; dan pa se dela, ne pusti se motiti. Rosa suši premočeno nebo. Žalovalke spet odprijao omare, polnijo solznice, češejo lase in težke žametne preporge se ulegajo po vonju. Čakam te. Dan za dnem. Dan za dnem. Dan za predajo. Dan za zmago. Dan za nočjo.

Včasih sva nabirala peresa svojih sanj.

Prepelice so se skrile med visoke trave in ti več ne piješ surovih rumenjakov deviškosti. Enkrat se morajo predati. Tvoji lasje so morska trava- mokri, lepljivi, pekoči mi vtirajo rubine v oči. Tvoj jaz za nohti plamenito ropa poram sok, da bi pojila polja novega življenja. Nisi moja zemlja. Nisem tvoj zrak. Glaksije so predaleč za vonjavmi strelovodov. Pišem te. Črko za črko. Zlog za zlogom. Kitico za kitico. Ep mimo epa.

Kamni so cveteli neuničljivo in drevesa niso jokala vesolji.

Poljubil si me, Ikar. Čisto pod nebom si kradel zobe moji učakanosti, čisto pod oblaki si lizal solne stene mojega deviškega pasu.  Raztopil si se, neustrašni. Mislila sva, da znaš leteti, pa so tvoja hrbtna vretenca svinčeni spomeniki neuresničljivosti. Nabrala sem te poln kozarec. Rdečega vina nikoli ni zmanjkalo v žilah in kruh tvojega telesa tali ledene ploskove beločnic moje duše. Zate jočem. Vedno bom jokala zate. Črko po črko. Dan za predajo. Jutro za dnem.


Samo registrirani uporabniki lahko pišejo komentarje.
Prosimo, prijavite se ali registrirajte.



 Komentarji uporabnikov (5) KOmentar RSS
Objavil/a Yggradsil, v 06-02-2008 20:26,
1. ikar
Prva asociacija - Illuminations. Nato tako drugačen vtis. Pa vendar odlično.
 

Objavil/a NOVA, v 07-02-2008 10:18,
2. Ikar
Polno, odlično
 

Objavil/a emily, v 07-02-2008 11:27,
3. ikar
najlepša hvala obema 
 
in opomba: drugi dve kitici/odstvaka/karkoli sta eno:) saj to je verjetno jasno,...
 

Objavil/a ajda, v 08-02-2008 08:56,
4. Ikar
Ce se potopim v vsebino, je ta tvoj Ikar oplazil tudi mene, moje srce,duso in telo in ....uh..........bolje, da ne pisem,ker skozi zaveso solz se ne da pisati .. 
 
Zapisala pa sem, ne samo enem komentarju, da kraljujes tudi v prozi, ceprav si v naslovu pooklepajckala;)neproza in mi je ta izraz nepoznan,morda pa ravno zaradi tega umetniski vtis tako zgoc kot stigma na dusi ....in zaveje dih poezije... (zdaj pa ze nehaj ajda, ker ..ker)  
 
in seveda, moj poklon, dekle:) 
 
lp, ajda
 

Objavil/a emily, v 08-02-2008 10:35,
5. ikar
solze? hm... grozljivo mi laska da lahko koga tako ganem. 
 
in res, najlepš(ejš)a hvala:)
 





Digg!Reddit!Del.icio.us!Technorati!
 
< Prejšnja   Naslednja >




Wanna know something Joomla?
Hit the Joogpot! http://joogpot.eu

The LanternFish, alternative JoomFish support and bugfixed distribution
http://joogpot.eu/lanternfish


Zadnji komentarji

Uporabniški menu





Pozabljeno geslo

O portalu >> Oglaševanje >> Povezave >> Pišite nam >> Kazalo