| Napisal/a marina45, v četrtek, 30. dec. 04 |
| Ocena urednika: |
 |
| Ocena uporabnikov: |
 (0 glas) |
|
Ob vogalu ulice jo vidim,
vleče se kot megla,
počasi, zatemnjena
in zopet vsa zamorjena,
senca nekoga,
ki se skriva v plašč….
Ne pokaže obraza ,
niti postave,
vidim le košček te pojave….
Vedno bolj hitim,
skoraj že bežim,
da jo ulovim,
a mi ne uspe…..
Še bolj se zavije
v ta svoj plašč usnjeni,
še bolj se skrije v kot zatemnjeni…..
Zakaj beži pred menoj,
le zakaj se me boji,
vsa zakrinkana hiti
in že je za vogalom več ni…..
Pa vem, dobro vem,
da je bila ta pojava,
njegova senca,
saj sem jo začutila,
kot nov izvir studenca…
Še sama se zavijem v plašč
in zarežem korak nalašč,
da tej mrzli,mračni noči ubežim,
da še svoje sence ne izgubim….
Samo registrirani uporabniki lahko pišejo komentarje.
Prosimo, prijavite se ali registrirajte.
|
|
Komentarji uporabnikov (0) 
|
|
